Glivične infekcije kože in nohtov

Glivične infekcije kože so zelo pogost vzrok obiska zdravnika in obenem eno od najpogostejših kožnih obolenj. Glivične bolezni kože niso nevarne za življenje, so pa neugodne kot tudi večina kožnih obolenj. Infekcija je odvisna o patogenosti same glivice in najvažnejše o IMUNITETU inficirane osebe.

Glivice lahko povzročijo površinsko infekcijo kože – epidermisa in kožnih adneksa (las – folikula lasišča in nohtov) ter sluznice (orofarinksa in anogenitalne regije). Glivice so pogojno patogeni organizmi in pogosto kolonizirajo normalni epitel, kot npr. Candida sp . in Malasezia sp .

Infekcija lahko vpliva tudi na globlje sloje kože, najpogosteje pri imunokompromitiranih bolnikih. Problematika glivičnih obolenj je v zadnjih desetletjih postala zelo aktualna zaradi širše uporabeantibiotika, ter imunosupresivov, citostatikov kot tudi mnogih drugih razlogov, kateri lahko zmanjšajo naravno odpornost organizma

Otroci imajo pogostejše glivične infekcije lasišča, a mlade odrasle osebe na intertriginoznih področjih. Do infekcije lahko pride posredno in neposredno. Posredno – najpogostejše v slabo dezinficiranih bazenih, savnah, skupnih higijenskih prostorih, ter vseh onih mestih kjer je prisotno mnogo ljudi, in ob tem tudi toplota in vlaga, katere povečajo rast in razmnoževanje glivic.

Neposredno – z direktnim prenosom, kontaktom od bolnih ljudi ali živali. pri živalih so najpogostejši izvor infekcija mačke in psi.

Dermatofitoze (tinee)

Dermatofiti su najpogostejši povzročitelji glivičnih obolenj kože in njenih adneksa – nohtov in lasišča. Bolezen kože je povzročena z glivicami iz rodu Trichophyton . One najpogosteje parazitirajo v rožnatih strukturah epidermisa, las ali nohtov. Karakteristika dermatofita je možnost razgradnje roževine s pomočjo odgovarjajočega encima (keratoliza), a klinična slika je odvisna o lokalizaciji infekcije in patogenosti posameznih sevov povzročitelja. Infekcija z glivicami iz rodu Trichophyton lahko napade kožo, lasišče in/ali nohte.

Tinea pedis et manus (Trichophytia interdigitalis) je najpogostejša dermatofitoza katera, kot govori samo ime, zajema interdigitalna področja dlani in stopal. Povzročujejo je glivice iz rodu Trichophyton.

Tinea pedis je najpogostejše glivično obolenje v Nemčiji, a prema epidemiološkim podacima zahvaća 15-30% populacije, a u SAD oko 20%. Pri rudarjih je prevalencija 70%, a tinea pedis je zelo pogosta pri atletičarjih in se samo obolenje tudi imenuje «atletsko stopalo». Pojavlja se najpogosteje v življenski dobi od 20 – 50 let. Pogosteje se razbolijo moški od žensk.

Širjenju in razvoju obolenja prispevajo znojenje in vlaženje nog ali rok, pogosto koriščenje skupnih higienskih prostorov ter hoja brez obutve. Bolezen je nalezljiva. Klinično – kot že samo   ime govori – spremembe so lokalizirane med prsti, koža je vneta, rdeča, vlažna in ljušči se. Dominira srbečica. Bolezen je kronična.

Tinea capitis  zajema lasišče, a razlikuje se površinska in globoka. Pri površinski se vidijo okrogla  žarišča velikosti manjše od kovanca ali večja, pokrita z drobnimi luskicami, a lasje so  neravnomerno prelomljeni. To je bolezen v mlajšem življenskem obdobju, najpogosteje pri šolskih otrocih v obdobju od 6 do 10 let, redkeje po 16. letu. Pri odraslih vglavnem je evidentirana pri ruralni populaciji.

Tinea corporis  zajema neobrasle dele kože, a manifestira se prav tako z okroglim eritematoznimi žarišči s povdarjenim robom, karakteristična je centralna regresija, ob centrifugalnem širjenju. Lahko se manifestira v vsakem življenskem obdobju, a period inkubacije je od nekaj dni do nekaj mesecev.

Onychomicosis  se običajno pojavlja na svobodnem in bočnem robu nohta s širjenjem proti centru, manifestira se v vidu rumenih madežev in zadebljenju obolelega nohta, z grudastim drobljenjem ploščice nohta in privzdigovanjem samega nohta. Redko je zajet samo eden noht, običajno se onihomikoza manifestira na nekoliko njih.

Razen trichophytia  potrebno je spomniti tudi mycrosporie katera prav tako spada v skupino dermatofitija. pogosta jim je lokalizacija lasišča, a prenosijo jo najpogosteje mačke, pri katerih včasih infekcija tudi ne mora biti vidna.

Kožna infekcija s Candido se najpogosteje manifestira na intertriginoznih področjih, kot so pregibi velikih zglobov, pazduh, dimlje, izpod dojk, med prsti dlani in stopal, ter na nohtih in okoli njih. Spremembe v kotu ustnic, poznate kot «žvale», pogosto so povzročene prav s Candido albicans .

Pri infekciji s Candido vidna je rdečica zajetih področij, vlaženje, ragade, drobno luskanje, z občutkom srbeža in pečenja.

Pri težavah z glivičnimi obolenji je potrebno okrepit imunitet.

Homeopatija ima v tem najhitrejše delovanje, priporoča se pri vseh glivičnih obolenjih. Ko telo dovolj ojača, glivice zapustijo organizem.

priporočam tudi uporabo Tiens ozonatora

Za več informacij me kontaktirajte!